Rokice vsakega dvajsetega otroka se razlikujejo od normalnih. Razlika je lahko neznatna in je ni opaziti, lahko pa je večja in povzroča pomembne funkcionalne omejitve.
Najpomembnejši del razvoja zgornjih okončin poteka med četrtim in osmim tednom po oploditvi. Otrok se rodi s prirojeno razliko rok, če v tem odboju pride do napake v katerem od številnih zapletenih procesov, ki so odgovorni za pravilen razvoj.
Prirojene razlike razdelimo v več skupin, ki vključujejo napake v nastanku in delitvi, podvojitve, prekomerno rast, zastoj v rasti in sindrom zažetja. Nekatere razlike rok so posledica genskih nepravilnosti in se pojavijo v sklopu drugih zdravstvenih težav.
Najpogostejša prirojena razlika rok je zraščenost prstov (sindaktilija). Sledijo jim podvojitve (duplikacije) delov ali celotnih prstov.
Ker obstajajo veliko različnih prirojenih razlik rok je pomemben pregled pri kirurgu za roko, ki bo ocenil ali je potrebno zdravljenje. Cilj zdravljenja prirojenih razlik je vzpostaviti ali izboljšati funkcijo in izgled roke. Zagotoviti skušamo močan in natančen prijem, občutek za dotik, možnost gibanja roke v prostoru, obenem pa ohraniti rastni potencial. Poprava prirojene razlike je lahko dolgotrajen proces, ki zahteva več operacij in dolgotrajno rehabilitacijo. Vpoštevajoč številne dejavnike je potrebno izdelati načrt zdravljenja za posameznega otroka. Večji del posegov je smiselno napraviti pred vstopom otroka v šolo. Starši otroka s prirojeno razliko rok včasih težko sprejemajo dejstvo, da se razlike ne da povsem odpraviti. Pridobiti morajo informacije o dejanskem stanju in si ustvariti realna pričakovanja. Zelo pomembno je, da pri zdravljenju aktivno sodelujejo.
