Poškodbe brahialnega pleteža pri novorojencih praviloma ne zahtevajo kirurškega zdravljenja, saj se živci spontano obnovijo.
Obporodna poškodba brahialnega pleteža prizadane približno dva od 1000 novorojenčkov. Pogostejša je pri otrocih z večjo porodno težo. Novorojenec s poškodbo brahialnega pleteža ima deloma ali v celoti negibno zgornjo okončino. Od stopnje okvare je odvisna verjetnost izboljšanja brez kirurškega zdravljenja. Na srečo v večini primerov (70-80%) živčno nitje ni hudo poškodovano in delovanje zgornje okončine se v nekaj mesecih obnovi tako dobro, da operacija ni potrebna.
Ob rojstvu porodničarji in pediatri prepoznajo poškodbo brahialnega pleteža po značilnem položaju in negibnosti okončine. Zaradi preprečevanja otrdelosti sklepov je po mesecu dni smiselno pričeti s fizioterapijo in nežnim razgibavanjem sklepov. Z rednimi kliničnimi pregledi je potrebno spremljati obnovo in pravočasno prepoznati znake, ki kažejo na slabo in nepopolno obnovo. V tem primeru je pomembno, da vas z dojenčkom napotijo k nam. Najbolje v starosti 2-3 mesecev, ko lahko natančneje ocenimo težo okvare in prognozo. V kolikor tedaj ugotovimo, da obnova funkcije ni zadovoljiva ali dovolj hitra, bo najverjetneje potreben kirurški poseg. Praviloma je zgoden poseg v starosti 3-6 mesecev potreben pri dojenčkih, ki imajo okvaro celotnega pleteža z znaki iztrganja korenin in pri otrocih, ki imajo popolnoma odsoten upogib v komolcu. Če se je spontana obnova pričela, a ni popolna, z rednimi kontrolnimi pregledi spremljamo napredek in se do devetega meseca starosti odločimo o morebitni operaciji.
Zaradi večje sposobnosti obnove živčevja in učenja so rezultati operacij pri otrocih boljši. V kolikor je operativni poseg potreben, je zelo pomembno, da ga opravimo ob pravem času oziroma najkasneje do enega leta starosti.
V zamujenih primerih in za izboljšanje funkcije po primarni rekonstrukciji so na voljo sekundarni (paliativni) posegi. Pri otrocih je najpogosteje takšen poseg potreben za izboljšanje zunanje rotacije v ramenu ter za izboljšanje dviga zgornje okončine v stran (abdukcija). Poseg vključuje sprostitev skrajšanih mišic, prestavitev narastišč mišic ter sprostitev živca.
Pomembno vlogo pri zdravljenju otrok z obporodno poškodbo brahialnega pleteža imajo specialisti rehabilitacijske medicine, ki skrbijo za pravilen potek fizioterapije. Razgibavanje preprečuje otrdelost sklepov in s tem omogoča normalno gibljivost, ko mišice pričnejo delovati.
