Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija.
Sindrom zapestnega prehoda (lat. Sy. Canalis carpalis) je utesnitev medianega živca v zapestju. Mediani živec na roki oživčuje prve tri prste in del prstanca ter male mišice na palčevi strani dlani. Skozi zapestni prehod prehaja skupaj s kitami, ki upogibajo prste.
Sindrom zapestnega prehoda je najpogostejša utesnitvena nevropatija. Pogostejši je pri ženskah srednjih let. Večkrat se pojavlja tudi v nosečnosti, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, v sklopu revmatoidnega artritisa in pri boleznih ščitnice. Pri večini bolnikov nastane brez jasnega vzroka. Povečanje tlaka v zapestnem prehodu in utesnitev živca lahko povzročijo tudi: vnetje kitnih ovojnic, zlom v zapestju ali degenerativne bolezni zapestnega sklepa.
Značilno je občasno mravljinčenje, odrevenelost ter spremenjen občutek za dotik v vseh prstih razen mezincu. Mravljinčenje je pogostejše ponoči in bolnika prebuja iz spanja. Pojavi se tudi, če zapestje dalj časa držimo v iztegnjenem položaju (vožnja s kolesom). Bolečina se iz zapestja lahko širi na podlaket. Pri hujših oblikah prsti postanejo na dotik neobčutljivi, mišice na palčevi strani dlani pa se zmanjšajo, kar se kaže z vdolbinami nad palčevo dlančnico. Diagnozo potrdimo z nevrofiziološkimi preiskavami (elektromiografija, meritve hitrosti prevajanja) , ki objektivno ocenijo stopnjo okvare živca.
Priporočljivo je izogibanje stalnim ponavljajočim gibom z rokami ter dejavnostim pri katerih je zapestje v skrajno upognjenem ali iztegnjenem položaju. Pri začetnih oblikah je zdravljenje neoperativno z opornicami v razbremenjenem položaju zapestja, ki jih bolnik nosi preko noči in vajami za raztezanje. Izboljšanje simptomov lahko dosežemo z injiciranjem topnih kortikosteroidov v zapestni prehod, vendar postopek zaradi nevarnosti poškodbe živca uporabljamo le izjemoma. Pri napredovalih oblikah je potrebno operativno zdravljenje, sprostitev medianega živca v zapestnem prehodu. Poseg je ambulanten v lokalni anesteziji.
Živec v področju zapestnega prehoda sprostimo v lokalni anesteziji s kratko ambulantno operacijo, ki traja med 10 in 20 minut.
V področje zapestja boste dobili injekcijo lokalnega anestetika, ki omrtviči kožo med palčevo in mezinčevo kepo in mediani živec.
Rez je dolg 1,5 do 3 centimetre. Skozenj vzdolžno prekinemo približno 5 centimetrov dolg ligament, ki z dlančne strani zapira zapestni prehod. V prehodu poteka stisnjeni živec skupaj s kitami za krčenje prstov. Po prekinitvi ligamenta se pritisk v prehodu zmanjša. Mravljinčenje in bolečine običajno prenehajo že v prvem dnevu po operaciji.
Kožo zašijemo z nekaj šivi in rano zaščitimo z obližem in povojem. Po operaciji je dobro počivati z roko v pestovalni ruti nad nivojem srca, da zmanjšamo otekanje. Prste lahko razgibate vsako uro. Zapestja nekaj dni ne smete prepogibati. Prve dni lahko operirana roka boli in potrebovali boste zdravila proti bolečinam, ki vam jih bo predpisal kirurg. Šive običajno odstranite pri osebnem zdravniku 10. dan po operaciji. Brazgotino je dobro zelo čvrsto masirati z mastno kremo, da se predel zmehča in navadi na dotik.
Z roko nekaj tednov ne boste mogli opravljati težjih del. Povprečna odsotnost z delovnega mesta je en mesec. Avto lahko začnete spet voziti, ko roka ne bo več povita in bodo pooperativne bolečine izzvenele toliko, da boste lahko varno vozili. Praviloma operiramo eno roko, sicer bi po operaciji težko skrbeli zase. Z operacijo druge roke počakamo vsaj 2-3 mesece, da prva popolnoma okreva od posega.
