BOLEZNI ŽIL

Bolezni žilja se pokažejo kot žilna tvorba (npr.anevrizma) ali z znaki slabše prekrvljenosti – ishemije (v blagi obliki z občasno bolečino, zmanjšano občutljivostjo za dotik, spremembo barve, preobčutljivostjo na mraz, hladnimi prsti ali pri napredovalih oblikah s stalno močno bolečino, kroničnimi ranami in odmrtjem tkiva). Bolezni žil je potrebno ločiti od drugih bolezni s podobnimi simptomi (npr. neuropatsko bolečino). Potrebno je tudi razlikovati med vazospastičnimi boleznimi (Raynaudom sindrom) in boleznimi, ki zapirajo žilno svetlino (tromboza, embolija). Če vzrok bolezni ni poškodba moramo pri iskanju vzroka izključiti sistemske bolezni, ki  prizadenejo žilje (trombembolija, ateroskleroza, bolezni vezivnega tkiva, krvne bolezni, sladkorna bolezen).

Raynaudov sindrom

Raynaudov sindrom obsega spekter vazospastičnih motenj, ki so primarne brez prepoznavnih vzročnih dejavnikov (Raynaudova bolezen) ali sekundarne z jasnim povzročiteljem (Raynaudov fenomen). Raynaudova bolezen je funkcionalan motnja z normalno strukturo žilja. Običajno se pokaže : z značilno spremembo barve na mrazu ali ob stresu, obojestransko prizadetostjo, brez arterijske zapore proksimalno od digitalnih arterij, brez nekroz ali trofičnih sprememb kože, brez pridruženih bolezni, ki lahko prizadenejo žilje, z vsaj 2 leti trajajočimi težavami, pogosteje pri ženskah. Raynaudov fenomen se lahko pojavi:

-          pri boleznih, ki povzročijo spremembe v zgradbi žilja

-          zaradi neustreznega tonusa žilja

-          zardi povečane aktivnosti simpatičnega živčevja

-          ob spremembah v sestavi krvi

Cilj zdravljenja je zmanjšati pogostnost in jakost vazospastičnih napadov. Preventivni ukrepi so izogibanje mrazu, kajenju, kofeinu, vazokonstriktornim snovem ter vibracijam. Odvisno od vzroka je zdravljenje usmerjeno v povečanje pretoka , zmanjšanje vpliva simpatičnega živčevja in obnovo prekrvavitve.