Kite iztegovalke

Kite mišic iztegovalk  (ekstenzorjev) so gladke čvrste strukture, ki povezujejo mišice iztegovalke na zadajšnji strani podlakti s kostmi na prstih in omogočajo iztegovanje prstov. Na bazi prstov se kitam iztegovalk pridružijo kite dlanskih mišic in skupaj tvorijo zapleten iztegovalni mehanizem (ekstenzorna aponevroza) na hrbtišču prstov. Dlanske mišice koordinirajo natančne gibe rok.

Poškodbe kit iztegovalk so pogoste, ker kite na hrbtišču roke prekriva le koža in tanka plast podkožnega maščevja. Ob zaprtih poškodbah se kita lahko iztrga iz narastišča na končnem členku (kladivasta deformacija- mallet finger) ali srednjem členku (deformacija gumbnice- boutonniere).

Po poškodbi kit iztegovalk prsta ne moremo popolno izravnati. Poskus iztegnitve je boleč. Ob sumu na pridružen zlom ali včasih ob zaprtih poškodbah so potrebne slikovne preiskave.

Če je večji del kite prerezan, jo je potrebno zašiti. Rano na koži včasih podaljšamo, da si prikažemo prekinjena konca in ju pravilno zašijemo. Po operaciji opornica v varovalnem položaju preprečuje, da bi se kita v času celjenja ponovno raztrgala. Rehabilitacija traja več mesecev. Prvih nekaj tednov s posebnimi opornicami in vajami za razgibavanje skrbimo, da kite drsijo, kar preprečuje zarastline, obenem pa pazimo, da se šiv ne raztrga. Nato roko postopno pričnemo uporabiti ter izvajamo vaje za izboljšanje gibljivosti.

Zaprte poškodbe kit iztegovalk praviloma zdravimo neoperativno z opornicami, ki jih je potrebno nositi 3-6 tednov.

Rezultati zdravljenja ostro prekinjenih, kit iztegovalk so dobri vendar vedno ne dosežemo polne gibljivosti. V primeru zmečkanin, pridruženih poškodb kosti in sklepov in kožnih vrzelih so rezultati slabši. Najpogostejša zapleta sta prekinitev na mestu šiva ter zarastline med kito in okolnimi tkivi, kar preprečuje drsenje kite in zmanjša obseg gibljivosti. V teh primerih stanje lahko izboljšamo s sekundarnimi rekonstruktivnimi posegi ali tenolizo (sprostitvijo kite iz brazgotinskega tkiva).