MRAVLJINČENJE

Odrevenelost in spremenjen občutek za dotik pogosto spremlja tudi mravljinčenje in mišična oslabelost. Najpogostejši razlog za naštete težave je utesnitev ali kompresija živca. Na roki je najpogostejša utesnitev medianega živca v predelu zapestja - karpalni kanal. Bolezen se imenuje tudi sindrom zapestnega prehoda. Veliko manj pogosta je utesnitev ulanrnega živca v predelu komolca- sindrom komolčnega prehoda. Pri tem je maravljinčenje in slabša občutljivost za dotik najbolj izrazita v mezincu. Živci za roko (mediani, ulnarni in radialni živec) se začenjajo z živčnimi koreninami (C6,C7,C8,Th1), ki izhajajo iz spodnjih vratnih segmentov hrbtenjače. Pritisk na korenine živcev v vratu najpogosteje povzročajo degenerativne spremembe vratne hrbtenice (artritis, kostni izrastki, spremenjene medvretenčne plošče). Tudi drugi vzroki kot so: okužbe, tumorji, žilne nepravilnosti, lahko pritiskajo na hrbtenjačo ali živčne korenine , kar se kaže z odrevenelostjo, mravljinčenjem ali pekočo bolečino v zgornji okončini. Klinična slika je odvisna od mesta in jakosti utesnitve.

Odrevenelost,mravljinčenje in mišična oslabelost so lahko tudi posledica bolezni centralnega živčevja kot so: multipla skleroza, možganska kap in ostale.

Živci so lahko prizadeti tudi v sklopu drugih bolezni. Če je prizadetost bolj razpršena (ni omejena na področje , ki ga oživčuje en sam živec) je razlog lahko periferna nevropatija. V tem primeru je  odrevenelost stalna v obliki rokavice. Lahko jo spremlja pekoča bolečina. Sladkorna bolezen, alkoholizem in starost so znani dejavniki tveganja za nastanek nevropatije.

Atrofija (usahlost mišic) lahko zajema vse mišice na zgornji okončini in je najpogosteje posledica dalj časa trajajoče neaktivnosti (npr. imobilizacija po poškodbi). Atrofija posamezne mišične skupine je najpogosteje posledica okvare perifernega živca, zaradi poškodbe ali utesnitve. Pogosta je atrofija mišic na palčevi strani dlani pri sindromu zapestnega prehoda in atrofija mišic v prvem medprstju ob utesnitvi ulnarnega živca.