Revmatoidni artritis spada v skupino avtoimunih bolezni vezivnega tkiva. Obolenje je sistemsko, kronično, z obdobji poslabšanj in izboljšanj
Sklepi so sestavljeni so iz dveh ali več prilegajočih se delov kosti, ki so pokriti s hrustancem in med seboj povezani s sklepno ovojnico okrepljeno z vezmi. Sklepni hrustanec ščiti kost in omogoča gladko drsenje sklepnih površin. Notranji sloj sklepne ovojnice izloča sklepno tekočino, ki zmanjšuje trenje in prehranjuje hrustanec.
Revmatoidni artritis povzroča vnetne spremembe notranjega sloja sklepne ovojnice (sinovije), ki oteče in uničuje sklepni hrustanec, kost ter obsklepne vezi. Pri napredovanju bolezni se sklepi uničijo, postanejo boleči in nestabilni, kar lahko močno omeji delovanje roke. Vnetje lahko prizadene tudi kitne ovojnice in povzroči pretrganje kit.
Pri revmatoidnem artritisu so prizadeti številni sklepi v telesu. Na roki najpogosteje zapestje ter sklepi med prsti in dlanjo ter srednji sklepi na prstih. Značilna je bolečina, oteklina ter okorelost. Pojavi se lahko tudi oteklina ob kitah na hrbtišču zapestja. Vnetje ob kitah upogibalkah lahko povzroči preskakovanje prstov pri gibanju (sprožilni prst) ali utesnitev medianega živca v zapestju (sindrom zapestnega prehoda). Če se kite pretrgajo prsta ne moremo premikati. Zaradi poškodbe sklepov in kit se spremni položaj prstov. V sklepu ob dlani se premaknejo stran od palca. Lahko se pojavi deformacija gumbnice pri kateri je srednji sklep na prstu pokrčen kočni pa pretirano iztegnjen, ali pa deformacija labodjega vratu, pri kateri je končni sklep pokrčen srednji pa pretirano iztegnjen.
S kirurškim zdravljenjem skušamo odpraviti bolečino, popraviti ali preprečiti napredovanje nastalih deformacij, izboljšati funkcijo in popraviti izgled. S preventivnimi posegi, npr. odstranitvijo razbohotenega sinovijalnega tkiva v sklepu (sinoviektomija) ali okoli kit (tenosinoviektomija) preprečimo nadaljnje okvare. Z rekonstruktivnimi posegi (premestitev kit, zamenjava sklepa z umetnim) želimo obnoviti delovanje. Reševalni posegi (npr. zatrditev sklepa) so namenjeni ohranitvi dela funkcije roke in odpravi bolečine. Vnetje lokalno zaviramo z injekcijami kortikosteroidov v sklep ali kitno ovojnico.
Zdravljenje mora potekati v sodelovanju revmatologa, kirurga za roko ter fiziatra. Pri načrtovanju kirurških posegov moramo predvideti deformacije, ki bodo nastale ob napredovanju bolezni. Pomembno je upoštevati želje bolnikov in načrt zdravljenja prilagoditi njihovim potrebam.
Več zanesljivih informacij o revmatoloških obolenjih najdte na http://www.revma.net